Sodobno delovno okolje je bolj kot kdajkoli povezano s sedenjem in ekranom. Ker ljudje ure preživimo sede za mizo, se to seveda odraža tudi na našem telesu. Verjetno so danes že redki tisti, ki se ne otepajo značilnih težav, kakršne taka drža povzroča – od zategnjenega vratu in bolečega zapestja do zbadanj med lopaticami in bolečin v spodnjem delu hrbta. In seveda se tu težave, povezane z dolgotrajnim sedenjem oziroma, rečeno strokovno, sedentarnostjo, kar pomeni dolgotrajen sedeč, ležeč ali naslanjajoč se položaj, pri katerem je poraba energije zelo nizka, zlepa ne končajo.

»Ključni problem pri vseh teh težavah je, da se posledic dolgotrajnega sedenja tako zaposleni kot njihovi nadrejeni ne zavedajo dovolj,« pravi kineziologinja Nastja Podrekar, raziskovalna asistentka v InnoRenew CoE, ki sodeluje pri raziskovalnem projektu Ergonomsko, prilagodljivo in aktivno pisarniško pohištvo. Projekt je zato namenjen ne le povsem oprijemljivim rešitvam, ampak tudi ozaveščanju te problematike.

Kako načrtovati pisarno in svoj delovni ritem?

Kako naj bi bila torej urejena aktivna pisarna? Ker je njen glavni namen spodbujanje zaposlenih k temu, da se ne »zasedijo«, je organizirana tako, da omogoča izmenjavo sedečega in stoječega položaja. Nekaj od tega lahko dosežemo že s tem, da na primer telefonski pogovor opravimo stoje, tiskalnik in koš za smeti pa odmaknemo od delovnega mesta, da se do njiju sprehodimo. Gibalnih aktivnosti s tem med delom seveda ni dovolj, zato po možnosti vsako uro na kratko postojimo, se pretegnemo, naredimo korak ali dva. »Pomembno se je zavedati, da ima že kratkotrajno prekinjanje sedečega položaja pozitivne učinke,« poudarja Nastja Podrekar. Poleg tega se priporoča tudi aktivne odmore. To pomeni, da si enkrat do trikrat na delovnik vzamemo nekaj minut za razgibalne in krepilne vaje (podrobnejše napotke si lahko preberete na koncu prispevka).

Nadgradnja tako organizirane pisarne je ustrezno pohištvo. Ob nastavljivih stolih postajajo vse pomembnejše nastavljive mize, pri čemer bi jih lahko razvrstili v štiri različice. Pri prvi, osnovni, je miza fiksna, stol pa nastavljiv, pri drugi je nastavljiva tudi miza, in sicer glede na telesne mere – v tem primeru najprej nastavimo stol, zatem pa mizo. Tretja možnost vključuje mizo, nastavljivo po višini, kar pomeni, da za njo lahko ne le sedimo, ampak tudi stojimo in delo torej občasno opravljamo stoje. Četrta različica pa je stoječa miza s pripadajočim višjim stolom; ker vstajanje in sedenje ne zahtevata sprememb pri nastavitvah mize, torej vsakokratno nastavljanja njene višine, je gibanje enostavneje.

Dodatna drznejša novejša elementa takega ergonomsko oblikovanega pohištva, ki sicer nista primerna za vsakršno pisarniško delo, sta še »pisarniško« kolo, torej poseben pisarniški stol, ki je obenem sobno kolo, ki ga lahko po želji poganjamo med delom, in tekoči trak, ki med delom stoje omogoča tudi hojo.

Testiranja in meritve

Pri projektu Ergonomsko, prilagodljivo in aktivno pisarniško pohištvo – partnerji projekta so Univerza na Primorskem (predvsem Fakulteta za vede o zdravju), InnoRenew CoE, ZAG (Zavod za gradbeništvo Slovenije), NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), RRA LUR (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) in Zavod e-Oblak –, ki je v polnem zagonu, so že naredili pilotno ergonomsko oblikovano nastavljivo mizo, ki omogoča tako sedeče kot stoječe delo. Inovativnost te mize je, kot omeni Nastja Podrekar, vgrajeni nadzorni sistem, v katerega vnesemo višino za sedeči in stoječi položaj in časovni interval za spreminjanje iz enega položaja v drugega. Višina mize se glede na vnesene podatke samodejno spreminja, če pa sprememb ne želimo, njeno aktivnost preprosto prekinemo.

Nastavljiva miza po višini z vgrajenim nadzornim sistemom, ki omogoča samodejno spreminjanje želene višine mize. Foto: Nastja Podrekar

Poleg tega so izdelali tudi stol za laboratorijsko testiranje. Ker bi radi optimizirali ergonomijo stola, testni stol omogoča spreminjanje višine, globine in naklona sedala ter višine in naklona naslonjala. Na njegovo nastavljivo ogrodje pri tem lahko nameščajo različno oblikovana sedala in naslanjala. S spreminjanjem lastnosti stola bi radi ugotovili optimalna razmerja oziroma parametre v sedečem položaju, pri katerem bi bila hrbtenica v čim bolj nevtralnem položaju, in s tem dosegli preventivne učinke.

Nastavljivi stol in primer dodatnega sedala/naslonjala. Foto: Nastja Podrekar

Pri tem bodo s posebnimi pritiskovnimi folijami, nameščenimi na sedalo in naslonjalo stola, odčitavali razporeditev pritiska telesa na stol.  Najvišja točka pritiska so običajno kosti, posebno sednični grči. A prevelik pritisk posameznega dela telesa na stol ne učinkuje dobro na telo, najbolje je, da je pritisk vseh delov enakomerno porazdeljen.

Prikaz razporeditve pritiskov med sedenjem s pomočjo pritiskovne folije. Foto: Nastja Podrekar

Poleg tega bodo izvajali še kinematično analizo drže. Pri teh testiranjih senzorje namestijo na ključne anatomske sklepe (vrat, ramena, spodnji del hrbta, glava, koleno in kolk) in s kamerami, ki senzorje zaznajo, spremljajo odnose oziroma kote med deli telesa pri različnih tipih sedenja. S tem lahko ugotovijo, kako različne oblike in nastavitve pohištva (višine stola, mize, ekrana) vplivajo na odstopanja od nevtralne drže telesa, ki je temeljnega pomena pri preprečevanju težav in okvar. Rezultati vseh teh meritev bodo zato pomembni za oblikovanje stola, ki naj bi odstopanja onemogočal.

Simbolni prikaz kinematične analize položaja rame in komolca (na levi strani je kamera, ki zaznava senzorje). Foto: Nastja Podrekar

K testiranju najustrezneje oblikovanega pohištva spada tudi vrednotenje sedentarnosti in gibalne aktivnosti. Ena od metod zbiranja informacij so vprašalniki, pri katerih se je pokazalo, da testiranci pogosto navajajo manjše število ur, ko naj bi sedeli, kakor jih potem pokažejo objektivnejše meritve, in to povprečno za okoli dve uri dnevno. Objektivnejše meritve opravljajo s posebnimi pospeškometri, trenutno mednarodno najbolj uveljavljenimi senzorji gibanja. Pri testiranju uporabljajo dve vrsti senzorjev, prvega se namesti na stegno testiranca najmanj za 7 dni, da se lahko ovrednoti njegov čas sedenja, gibanja, spanja in stanja ter število njegovih korakov. Drugi je namenjen prepoznavanju intenzivnosti gibalne aktivnosti, nameščen pa je okoli pasu.

Pospeškometra ActivPAL za vrednotenje sedentarnosti in ActiGraph za vrednotenje intenzivnosti gibalne aktivnosti. Foto: Nastja Podrekar

Na terenu

»Problematiki sedentarnosti in ergonomije delovnega mesta v Sloveniji na splošno ne posvečamo dovolj pozornosti, s tem se premalo ukvarjajo tudi v javni upravi, kjer bi pričakovali več zavzetosti,« pravi Nastja Podrekar. Glede na število zaposlenih in naravo njihovega dela je javna uprava namreč obsežno področje delovnega okolja, ki bi zahtevalo prilagojene pristope. Zato je sodelovanje s Sindikatom policistov Slovenije, za katerega so se pri projektu dogovorili, toliko bolj dragoceno. Testiranje policistov na podlagi vprašalnikov in senzorjev že poteka. Trenutno je v fazi analize stanja na terenu, po rezultatih pa bodo nosilci projekta in sindikat policistov skupaj pretresli morebitne rešitve oziroma izboljšave.

Snovalci projekta si obetajo, da bodo njihove ugotovitve koristne še bistveno širše, tako glede ozaveščanja in izboljšav ali prenov na obstoječih delovnih mestih kot glede uporabe rezultatov pri načrtovanju in izdelavi pohištva, torej v industriji. Nastji Podrekar se zdi ob tem še posebej pomembno, da bi to problematiko resneje vzeli v šolstvu in poskrbeli za šolsko pohištvo, ki bi bilo ustreznejše od obstoječega; nastavki za težave in okvare se ne nazadnje začenjajo že tu. Dobra novica je, da pogovori v tej smeri že potekajo.

Sicer pa ni vse v pohištvu, ugotavlja Nastja: »Ključ do vsega je ergonomsko oblikovano pohištvo in ozaveščeni uporabnik tega pohištva – zgolj pohištvo seveda ne reši vseh težav.« Morda bo to tudi vas spodbudilo, da si omislite bolj razgiban delovnik. Začnete lahko že s tem, da si preberete spodaj priložena strokovna priporočila.

Razbremenilna vaja in dve krepilni vaji. Ilustracija: Nastja Podrekar

Raztezne vaje. Ilustracija: Nastja Podrekar