8.200 m² bruto površine, vključno s pokritim atrijem in strešnimi terasami, pet etaž – klet, pritličje, tri nadstropja. Sodobni raziskovalni inštitut, ki bo stal v izolskih Livadah, bo imel poleg prostorov za zaposlene, kabinetov in prostorov za predstavitve še deset laboratorijev. A inštitut, sestavljen iz dveh med seboj povezanih zgradb, v katerih bodo znanstveniki izvajali raziskave na področju obdelave in tehnologije lesa, bo tudi sam – raziskovalni projekt.

Zgradbi, ki sta ju arhitekta Eva Prelovšek Niemelä in Arne Niemelä zasnovala skupaj z znanstveniki iz InnoRenew Coe, bosta narejeni ne le po preizkušenih načelih sodobne trajnostne gradnje, ampak bodo vanju vgrajene tudi ideje raziskovalcev inštituta, ki do zdaj še niso bile preverjene »v živo«. Celoten gradbeni kompleks bodo znanstveniki sproti spremljali z meritvami in preverjali, kako deluje.

Začne se že pri konstrukciji zgradb. Sestavljeni bosta iz hibridne konstrukcije lesa, betona in jekla. Masivne lesene stene bodo iz križno lepljenih plošč (CLT), ki so v gradbeništvu vse bolj priljubljene, množično pa se uporabljajo šele dobrih deset let, zato njihove zmožnosti še niso do konca raziskane. Z meritvami, ki se bodo izvajale, bo takšna hibridna konstrukcija omogočila primerjalne analize vseh treh materialov. »Hibridne strukture so načrtovalski in izvedbeni izziv v svetovnem merilu,« pravi Eva Prelovšek Niemelä, »zato bo kompleks sam po sebi pomemben demonstracijski objekt, njegovo »obnašanje« pa bomo lahko kontinuirano spremljali in vrednotili ter s tem izboljševali postopke za gradnjo novih objektov.« Konstrukcija zgornjega dela kompleksa (1.—3. nadstropje) bo v celoti lesena, zato bo inštitut največja lesena zgradba v Sloveniji doslej.

Pogled na inštitut z zahodne strani. Vir: InnoRenew CoE

Stavbi bosta opremljeni s sistemom za pametno upravljanje, kakršni so danes že v splošni uporabi. Sistem med drugim omogoča, da se v primeru požara obvestilo avtomatično posreduje gasilski postaji, na strehi pa se odprejo okna za odvod dima. Glede na temperaturne in vetrovne razmere se samodejno dvigajo/spuščajo senčila ter odpirajo ali zapirajo okna, da se notranjost hladi oziroma ogreva – objekt bo nizkoenergijski in zrakotesen, prezračevanje pa bo urejeno z rekuperacijo odpadne toplote, vendar bo ob vremenskih konicah uravnavan tudi z naravnim zračenjem.

»Tak sistem ni nič posebnega, posebnost bodo mreže senzorjev za natančen monitoring vseh prostorov, konstrukcijskih sistemov in fasad, ki bodo povezane s sistemom za pametno upravljanje,« pravi Eva Prelovšek Niemelä. Senzorji bodo merili različne parametre, od temperature, vlage, akustike, prahu in emisij do statičnih obremenitev, staranja lesa na fasadah, biotskih, kemičnih in fizikalnih količin. Vse podatke monitoringa bodo, razporejene glede na čas zajema, vpisovali v knjižnice BIM (ang. Building Information Modelling – informacijsko modeliranje gradnje) in v sistem za pametno upravljanje (ang. Building Management System – BMS). To jim bo omogočilo vpogled v način staranja lesa v stavbah in lažje načrtovanje lesene gradnje v prihodnosti.

Senzorje bodo raziskovalci deloma sami razvili in se pri tem posebej posvetili sistemu tipal in naprav za spremljanje, ki bodo temeljili na obnovljivih materialih. Proučevali bodo postavljanje, spreminjanje in nadgrajevanje sistemov tipal ter njihovo medsebojno interakcijo v decentraliziranih sistemih z uporabo najnovejših tehnologij umetne inteligence, računalništva »na robu« (ang. edge computing) in podatkovnih verig (ang.  block chain).

Pri projektiranju stavb sta arhitekta posebno pozornost namenila naravni svetlobi, ki jo sicer arhitekti, kot pripomni Eva, pri načrtovanju premalo upoštevajo. Vsi prostori bodo zato naravno osvetljeni, da bi se umetna svetloba – iz zdravstvenih pa tudi okoljskih razlogov – kar čim manj uporabljala.  Laboratoriji so razporejeni okoli glavnega objekta v pritličju v obliki členjenih volumnov, pa ne le zaradi občutljivosti nekaterih laboratorijskih naprav na tresljaje in hrup, ampak tudi zato, ker taka členjenost prinaša več naravne svetlobe v notranjost in ustvarja vmesne ozelenjene atrije, ki poleti hladijo, pozimi pa ščitijo pred vetrom. Mimogrede: raziskave bodo potekale v laboratoriju za karakterizacijo, mikroskopskem laboratoriju, kemijskem laboratoriju, laboratoriju za fizikalno testiranje, laboratoriju za raziskovanje zdravja ljudi, laboratoriju za visoko zmogljivo računalništvo, akustičnem laboratoriju, laboratoriju za izdelavo kompozitov, laboratoriju za konstrukcije in v tehnični delavnici ter živem laboratoriju. Oprema v laboratorijih pri tem ne bo izključno serijska, ampak jo bodo raziskovalci deloma tudi sami izdelali, kot na primer stiskalnico za les, ki je že v načrtih in utegne biti svetovni unikum.

Pokriti atrij z lesenim stopniščem, ki bo povezoval nadstropja, bo tudi prostor, namenjen druženju. Vir: InnoRenew CoE

Notranjost zgradbe bo, in to prvič v Sloveniji, opremljena po načelih REED (ang. Restorative Environmental and Ergonomic Design – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje), kar med drugim pomeni, da bo količina lesa v prostorih temeljila na rezultatih aktualnih raziskav inštituta o tem, kolikšna količina lesa doseže optimalne učinke na dobro človekovo počutje; po enakem načelu bodo uravnavane tudi kakovost in temperatura zraka, vlaga, temperatura površine, barve in akustika. Ob vsem tem so v načrtu tudi posamezni manjši projekti, pravi Eva, kot je denimo ta, da bi raziskovali način dvigovanja prahu na površinah s talnim gretjem. Prah bi vsrkavali skozi stene tik nad tlemi in s tem ustvarili prostore, ki bi potrebovali manj čiščenja.

Razpored prostorov in notranja oprema bosta spodbujala gibanje med delom, denimo z aktivnimi pisarnami, katerih ergonomsko oblikovano pohištvo bo zaposlene spodbujalo k spreminjanju položajev pri delu, ali premišljene postavitve »strateških« točk, kot je tiskalnik, ki ne bo na dosegu roke, ampak se bo treba do njega sprehoditi. Materiali na dotik, kot so ograje, vrata, stikala, pohištvo, bodo prav tako izbrani glede na rezultate aktualnih raziskav inštituta o tem, kakšna struktura in vrsta lesa najugodneje vplivata na človekovo počutje, določene delovne površine v laboratorijih ali čajnih kuhinjah pa bodo raziskovalci sami izdelali kot testne površine iz modificiranega lesa, ki bo zaradi obdelave trdnejši in odpornejši na mehanske poškodbe.

Čajna kuhinja v prvem nadstropju. Vir: InnoRenew CoE

Zgradbi bo dopolnjeval zbiralnik deževnice, namenjen splakovanju stranišč in zalivanju rastlin, vodo pa bodo ogrevali na strehi nameščeni sončni kolektorji. Streha, na kateri bo poleg kolektorjev vremenska postaja, ki je eden ključnih elementov za predvidene meritve, bo zatravljena, s čimer se bo uresničevalo načelo, da naj bi naravi vrnili, kar smo ji vzeli, in obenem okrepilo izolacijo stavbe. A s tem njena vloga še ni izčrpana, pohodne strešne terase, ki obsegajo 1.400 m², bodo namreč služile tudi kot – testni poligon na prostem. Inštitut bo lesni industriji tako nudil prostor, raziskovalno opremo ter zbiranje in analizo podatkov za testiranje njihovih lesnih izdelkov oziroma objektov.

Na pohodnih strešnih terasah, ki bodo zatravljene, bo tudi testni poligon na prostem. Vir: InnoRenew CoE

Lahko bi torej rekli, da je gradbeni projekt inštituta InnoRenew CoE zasnovan raziskovalno par excellence – kot inštitut, ki bo omogočil vrhunske sodobne raziskave na področju obdelave in tehnologije lesa, kot objekt, ki je sam po sebi raziskava, in kot testni poligon, ki bo industriji ponudil priložnost, da preveri svoje zamisli. A vse to niso le sanje raziskovalcev, kot bi utegnil kdo pomisliti, ki so težko uresničljive že zato, ker je projekt velik finančni zalogaj. Njegovo inovativnost sta namreč prepoznali Evropska unija in slovenska država, ki sta ga podprli v okviru Obzorij 2020 in s tem odprli pot do njegove uresničitve.

Ob inštitutu bo urejen manjši javni park. Vir: InnoRenew CoE

Na izolskih Livadah so se maja začela pripravljalna in zemeljska dela, po načrtovanem gradbenem kompleksu pa se lahko sprehodimo, še preden bo zgrajen, za kar sta poskrbela arhitekta v sodelovanju z doktorsko kandidatko iz laboratorija HICUP Maheshyo Weerasinghe na Univerzi na Primorskem. Pripravili so namreč vizualizacijo inštituta v virtualni resničnosti in s tem zasnovali še eno raziskavo med raziskavami. V okviru laboratorija HICUP, ki se ukvarja z raziskovanjem interakcij človek-računalnik, bo Maheshya primerjala različne načine navigacije po 3D-prostoru. Če vas zamika, da bi se tudi sami sprehodili po virtualnih prostorih inštituta, se lahko vključite v uporabniško študijo; prijave zbirajo tukaj. Kako je to videti, pa prikazuje spodnji predstavitveni video.