november 22, 2024
Jerneja Svanjak, kadrovnica
- Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?
Otroštvo sem preživela v Žusterni, majhnem naselju v okolici Kopra, zadnjih nekaj let pa živim v centru Kopra. Koper je sicer majhno, ampak res čudovito mesto. In čeprav ima življenje v centru mesta veliko prednosti, še vedno pogrešam življenje v Žusterni, kjer sem živela v hiši, obdani z naravo.
- Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?
Študirala sem italijanski jezik. Italijanščina mi je bila vedno všeč, že od malih nog. Spomnim se, da sem se, kot večina prebivalcev Obale, jezika naučila »kar tako«, predvsem zato, ker je imela – in še vedno ima – italijanska kultura velik vpliv na nas. Italijanščina zame ni tuj jezik, je jezik okolja in moj drugi jezik. Pravijo, da sanjamo v svojem maternem jeziku, jaz velikokrat sanjam tudi v italijanskem.
- Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?
V InnoRenew CoE delam kot kadrovnica. Že sama beseda pove, s čim se ukvarjam. Veliko mojega dela zavzemata papirologija, ki se nanaša predvsem na zaposlene, in podpora tujim zaposlenim pri raznoraznih zadevah (od pomoči pri iskanju stanovanja in urejanju razne dokumentacije do nasvetov, kje se pri nas na Obali dobro je, haha ?).
- Kako poteka vaš tipični delovni dan?
Pravzaprav … vsak dan je drugačen, ampak če moram opisati »tipičnega«, poteka nekako takole: z delom pričnem ob 8. uri zjutraj. Najprej pregledam e-maile. Če sem prejela kaj nujnega, se najprej lotim reševanja tega in šele nato nadaljujem z ostalim delom. Na dnevnem redu so kadrovske zadeve, kot je urejanje raznorazne dokumentacije (od pridobivanja dovoljenj za tujce na upravni enoti do organiziranja tečaja varstva pri delu in požarne varnosti). Čeprav se delo s papirji sliši grozno dolgočasno, lahko zatrdim, da ni tako, vedno je kakšna nova stvar, ki se je naučiš. Večkrat moraš osebno do raznih ustanov ali pa »laufat« od ene do druge, da urediš papirje, in z veliko sodelavci, ki imajo vedno kakšno vprašanje zate oz. potrebujejo tvojo pomoč, je lahko tako delo zelo živahno – kar mi je v bistvu všeč. ?
- Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?
Predvsem me navdušuje delo z ljudmi. Všeč mi je, da je med našimi zaposlenimi veliko tujcev. Med delom tako ne spoznavam le njihovih običajev, kulture, tradicionalnih jedi itd., kar je zelo zanimivo, ampak tudi vadim angleščino. Saj je »lingua franca« za večino ravno angleščina.
- In kaj vam je v službi največji izziv?
Eden izmed največjih izzivov je seveda angleščina. Čeprav sem se je začela učiti že v osnovni šoli, je vsakodnevno nisem nikoli uporabljala, vsaj ne aktivno. Tukaj pa je treba predele možganov, kjer se je ta jezik leta in leta shranjeval, malce prebuditi. ?
Izzove in osreči me, kadar se podpora sodelavcem, ki so iz različnih sredin, dobro izteče. Srečujejo se s težavami, povezanimi s slovensko birokracijo, iskanjem nastanitve in vključevanjem – svojim in svoje družine – v slovensko družbeno okolje.
- Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?
Huh … hm … nikoli se nisem spraševala, katerega znanstvenika posebej cenim. Morda Teslo. Pa ne samo glede njegove najpomembnejše iznajdbe, elektrike, ampak tudi zaradi njegovega načina razmišljanja. Marsikdo pravi, da je bil čudak. Bil pa je zelo skromen človek, ki so mu delo in njegove iznajdbe predstavljale življenje. Ni želel služiti s svojimi iznajdbami, želel je pomagati človeštvu.
- Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.
Posebno mesto pri meni so – in ga bodo – vedno imele knjige. Berem raznorazne zvrsti, najraje pa detektivske, pustolovske knjige. Ne obstaja ena najljubša knjiga, ne more biti tako, ker me vsaka nova knjiga popolnoma navduši in je v trenutku branja moja najljubša. Če pa bi že morala izbrati, bi izbrala Hamleta, Don Kihota, razna Wildova dela in dela Agathe Christie pa seveda sago o Harryju Potterju. Čeprav je bila slednja napisana za otroke, je branje, ki bi ga svetovala vsakemu. Predvsem zato, da te popelje v čaroben svet in tako malce pozabiš na vsakdan.
- Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?
Trenutno prebiram 14. del Pattersonove detektivske sage, ravnokar sem končala z branjem Zlovešče plime (Agatha Christie). Po tem pa me čaka knjiga Mojce Širok Pogodba, ki mi jo bo posodila prijateljica.
- Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?
Ni samo enega kotička, najraje se sprehajam ob morju ali pa v naravi. Koper je moj rojstni kraj in zame najlepše mesto, ki mu lahko rečem dom. Naša Obala, čeprav je zelo majhna, mi je zelo pri srcu, in kadar sem dlje časa zdoma, jo zelo pogrešam.
- Kaj vas spravi v zanos?
Hahahaha … roki! Hec. ? No, mislim, da to spravi v zanos (ali pa še prej v paniko) vsakega. V zanos me spravi to, da sem motivirana, vendar tako, da motivacijo najdem v sebi. Ko vem, da mi bo delo prineslo nek dosežek oz. zadovoljstvo na koncu poti. Včasih je to zelo težko. V takih trenutkih mi pomaga kava, hehe.
- Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.
Spoznanje je zagotovo to, da si za vsako stvar v svojem življenju odgovoren sam. Ne glede na to, ali se ti je pripetilo kaj dobrega ali slabega, ne glede na to, kdo je še vpleten v dogajanje, si ti tisti, ki mora prevzeti odgovornost zase. Zato se je potrebno naučiti reči tu pa tam tudi ne, pa čeprav imaš slabo vest zaradi tega, in se zavedati, da ima vsako dejanje tudi posledice – zato moraš prej vedno premisliti.
- V čem je za vas čar lesa?
Glede na to, da obožujem naravo in gozdove, je imel les zame od zmeraj poseben čar. Spominja me na dom, Slovenijo, ker imamo ogromno gozdov, in me popelje nazaj v otroštvo, saj sem kot otrok veliko časa preživljala pri teti na Koroškem. Njena hiša je bila (in je še vedno) sredi gozda in je polna lesa (zidovi, pohištvo, zunanji deli) in vsakič, ko zavonjam ta topli jantarjev vonj lesa, me takoj poveže z otroštvom.
Les ima nasploh svojstven čar, saj vsako hišo spremeni v dom. Doda ji tisto toplino, ki je z nobenim drugim materialom ni mogoče pričarati. Tako da jaz les obožujem. ?