Václav Sebera, raziskovalec; glavno področje raziskovanja: mehanika lesa in lesnih kompozitov

• Kje ste živeli v otroštvu in kje živite zdaj?

V bistvu sem otroštvo preživel v treh različnih državah, ne da bi se mi bilo treba kamorkoli seliti. Rodil sem se v Češkoslovaški socialistični republiki. Šest let pozneje se je dežela preimenovala v Češko in slovaško federativno republiko, še štiri leta pozneje pa je federacija razpadla in nenadoma sem živel v Češki republiki. Zdaj živim v Sloveniji.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Študiral sem lesarsko inženirstvo, a mi danes ni v celoti jasno, zakaj sem izbral ta program. Mislim, da mi je bila všeč zamisel, da bi se osredotočil na nekaj drugačnega od tistega, kar je ponujala večina drugih in splošno znanih programov, a kdo bi vedel, kaj se mi je v resnici motalo po glavi …

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

To je težko vprašanje, ker rezultat raziskovalnega dela ni stvaren predmet, kot sta čevelj ali miza. Odgovoril bom z nekoliko prilagojenim klišejem: učenje, premišljevanje in pisanje, ki vodi v razvoj ali odkritje nečesa novega.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Če bi bili moji dnevi tipični, bi verjetno začel premišljevati o iskanju nove službe.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Najbrž neke vrste poklicna svoboda in raznovrstnost dejavnosti na eni strani ter dobra ekipa ljudi okrog mene na drugi.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Učenje novih stvari do take ravni, da jih lahko uporabim pri svojem delu, zato bi rekel, da je moj največji izziv v tem, da sam sebe nenehno postavljam pred izzive.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Na splošno cenim že samo dejstvo, da so ljudje »razvili« znanost kot tako, kajti znanost bi lahko razumeli tudi kot vztrajnost, da ne obupamo nad človeško produktivno racionalnostjo, kajti znanosti ne moremo »zgoljufati«. To je pomembna »prednost« znanosti, ker nam zagotavlja trdno in nesporno izhodišče.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker jih je preveč.

• Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

Pravkar sem prebral knjigo Arnona Grunberga Birthmarks (Materina znamenja). Govori o ločenem psihiatru srednjih let, ki se osredotoča na to, da bi ljudi odvrnil od samomora, a še vedno živi s svojo materjo, ki je v resnici njegov oče. Knjiga je primerna za ljudi, ki nimajo nič proti čistemu in brezsrčnemu pragmatizmu ter bi radi izkusili nevidno mejo med normalnostjo in blaznostjo. Nisem prepričan, ali bi jo priporočil svojim prijateljem.

• Vaš prvi vtisi, ko ste prvič obiskali Slovenijo.

V Slovenijo sem prvič prišel z vlakom. Zato so bile med prvimi vtisi »nepričakovana hitrost« vlaka in »poetično okrašene« železniške postaje

• Kaj vam je všeč v Sloveniji in kaj iz svoje domovine najbolj pogrešate?

Všeč mi je, da so si Alpe in Jadransko morje tako zelo blizu. Nekatere »stvari« iz domovine sicer pogrešam, katere, pa ne bom povedal.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Všeč mi je celotna obala: kombinacija sonca, blagega vetra in morske vode je zame več kot dovolj.

• Kaj vas navdušuje?

Majhne stvari.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

To je dolga zgodba!

• V čem je za vas čar lesa?

Prijetna barva, osupljiva tekstura in očarljiv vonj lesa na eni strani ter fizikalna in strukturna kompleksnost na drugi.